Ponudba

Štravs Jane: Štravs

 

Boštjan Pucelj : Babi

 
21.06.2008

Poletna muzejska noč

30.08.2010

Črna gora v magičnem pogledu princese Ksenije

08.03.2011

Iz zbirke Galerije Fotografije

06.04.2011

Ira fotografira

29.06.2006
Aleksandra Vajd, Hynek Alt
Manwoman Unfinished 2001-2006

04.02.2008
Aleš Bravničar
Miniverse

26.01.2011
Andrew Testa
Konec Balkanije; Kosovo 1999 - 2009

04.09.2009
Angelika Sher
V polsnu / Twilight sleep

23.11.2007
Antonio Spinoza
Forever

16.01.2006
Archipenko, Chagall, Christo, Cruz-Diez, Girbes, Kandinsky, Matisse, Miró, Picasso, Rauschenberg, Soto, Vasarely, Warhol, Wesselman, Doisneau, Gibson, Gorman, Klein, Modotti, Newton, Riboud, Taylor-Wood, Sieff, Wegman
Art & Photography

08.04.2004
Bojan Brecelj, Saša Petejan
Palestina

14.04.2008
Bojan Radovič
Ikona

11.05.2006
Boris Gaberščik
Ordo ab chao/Notri in tam zunaj

16.02.2006
Boštjan Pucelj
Babi

28.11.2006
Bryan Adams
Portfolio

04.04.2006
Diana Lui
Drevesa, posamezniki in seksualnost

03.05.2012
Diana Lui, Euro Rotelli
Milan Image Art Fair

08.10.2007
Diego Andrés Gómez
Diego Andrés Gómez

09.05.2005
Edi Šelhaus
Ob 60 letnici zmage nad fašizmom

29.09.2006
Elliot Erwitt, William Klein, Ralph Gibson, William Wegman, Diane Arbus, Nan Goldin
Teden ameriške fotografije

12.12.2011
Eric Emo
Igra druge strani

07.05.2008
Euro Rotelli
L’Amour et Psychè

13.06.2011
Euro Rotelli
The Body The Soul

09.06.2005
Franci Virant
Havana-Pariz (2004-2005)

26.11.2008
Galerie Remixx, Graz:
Vintage fotografije evropskih fotografskih mojstrov in fotokolaži

26.11.2004
Helmut Newton
razstava originalnih fotografij

09.03.2010
Herman Pivk
FOTOGRAFIJE

17.03.2008
Igor Andjelić
No Room for Memories

12.01.2010
Jaka Babnik
We are dogs! 12.1.2010 - 23.2.2010

17.06.2010
Jan Saudek
Božanska komedija

31.01.2005
Jane Štravs
Road Movie

30.09.2010
Jane Štravs
Too much, too little

30.03.2012
Jane Štravs
American Express

24.11.2005
Janez Pukšič
Na oko

10.11.2010
Janez Pukšič
Polaroidi

18.11.2005
Janez Vlachy
Sakura Yokohama

19.11.2004
Joco Žnidaršič
Lipicanci

16.09.2004
Jože Suhadolnik
NSK 1984-1999

30.08.2011
Lottie Davis
Spomini in nočne more

13.12.2010
Marc Riboud
Huang Shan, Capital of Heaven & others

09.10.2006
Marjan Pfeifer
Akti in soline

06.05.2004
Marko Jamnik
Biomasa

17.06.2004
Matjaž Krivic
Svetovi tišine

15.10.2008
Metka Vergnion
Tišina

05.10.2011
Metka Vergnion
Spiritualni vrt

25.01.2012
Milan Jaros
V betonski prestolnici

09.11.2006
Milorad Krstić
Budimpešta

15.03.2004
Neca Falk
Fotografije

14.09.2007
Nobuyoshi Araki, Ralph Gibson, Nan Goldin, Helmut Newton, Jeanloup Sieff
Mojstri erotične fotografije

30.08.2005
Paul Lowe
Brazgotine

02.10.2009
Paul Serrada
et in arcadia ego : 2.10. - 3.11.2009

18.11.2005
Robert B. Haas
Predstavitev knjige Afrika portret iz zraka

24.04.2009
Roger Ballen
Boarding House

17.06.2008
Sarah Moon
Cirkus

16.06.2009
Sheila Metzner
Časovnica

24.08.2004
Sibil Slejko
Iz konjske duše

06.02.2008
Sputnik
Na meji

22.06.2005
Stephan Lupino
predstavitev knjige The best of Lupino

10.03.2005
Stephan Lupino
Moji angeli

22.09.2005
Stojan Kerbler, Alenka Vidrgar, Dragomir Bole, Dragan Arrigler, Lado Jakša, Božidar Dolenc
Danes o včeraj

07.06.2007
Thijs Wolzak
Resnične fotografije

05.11.2009
Tihomir Pinter
Zaklad: 5. 11. - 31. 12. 2009

06.04.2007
Tomaž Gregorič, IRWIN, Jane Štravs, Trie in Aleksandra Vajd&Hynek Alt
Ne povsem/ne pravo: zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji

28.10.2004
Tomo Jeseničnik
Skeleti

17.11.2011
Uroš Abram
Rekreacija

17.05.2007
več avtorjev
Umetnost v mestu-city art

14.04.2005
več avtorjev
Hasselblad Masters

14.10.2004
več avtorjev
Vodan

31.03.2004
več avtorjev
Art of Jack

23.01.2004
več avtorjev
Otvoritvena razstava

04.05.2011
Walter Carone
Walter Carone 1920 - 1982

12.02.2009
Wilhelm Heiliger
Konkretna umetnost Wilhelma Heiligerja

28.08.2007
Yenny Huber
48stunden / Ljubljana, Vienna, Melbourne

15.09.2009
Žiga Koritnik
Jezero

 

Babi

Čigave so fotografije Boštjana Puclja?

Sklanjam se nad podobo, ki jo je Boštjan na tleh sestavil iz fotografij svoje Babi, gospe Frančiške Mohorko. Babi, teta Fani za druge, je bila šivilja. Dolga leta je delala v Nemčiji in si z denarjem, zasluženim »tam gor«, zidala hišo doma, govori Boštjan. Vsakič, ko se je z vlakom pripeljala v Novo mesto, je s seboj prinesla velikansko kartonasto škatlo ostankov blaga. Flike, kakor je rekla krpicam, je zložila na police, škatle spravila v klet. Še vedno jih imamo. Nikoli ni nič vrgla stran. Stanovanje se je počasi spreminjalo v skladišč – toda v tem skladišču je imel vsak predmet svoj prostor. Le denar je skrila tako dobro, da ga še sama ni več našla. Zato pa je zmeraj našla štiriperesno deteljico. Pekla je božanski štrudelj. Vsak dan se je dobila s prijateljicami (jaz sem jim pravil kofetarice), vsak dan je šla v cerkev. In lansko leto, med novoletnimi prazniki, ji je prav v cerkvi postalo slabo; le še usedla se je in umrla. Gledam detajle, poslušam Boštjana in se izgubljam v spominih. Mehki copati, ponošeni čevlji, obrabljen šiviljski meter, neskončno število bucik in sukancev, božični kaktus, plastičen prt s pisanimi rožami, pregrinjala z navihanimi resami, zid, popisan z nerodno pisavo, škatlice s tabletami za zjutraj, opoldan in zvečer ...
Fotografije se lahkotno poigrajo z menoj, vrnejo me v otroštvo.
Svoje stare mame se skoraj ne spominjam. Imam dve njeni fotografiji, ki pa ne ustrezata moji v dolgih letih skrbno sestavljeni podobi o njej. To nista pravi fotografiji, to ni ona, bi najraje rekla. Iz prve fotografije strmi v daljavo mimo mene stroga, trda kmečka ženska, s tesno spetimi lasmi na tilniku, ki samozavestno in zravnano, kot da ji gre v življenju vse po načrtu, sedi tesno ob svojem možu, obdana s kopico njunih pražnje oblečenih otrok. Od kod ta moč in odločnost? Zakaj mi njena podoba nič ne pove o ženski, ki je na svoj poročni dan izgubila brata, ki mu je veliko bolj zaupala, kot je kdaj koli zaupala svojemu možu. Brat ji je zjutraj še očistil čevlje, obljubil, da bo šolal njene otroke, legel v posteljo in zvečer umrl. »Vzela ga je španska«, so govorili. Ne prepoznam neodločne ženske, ki je nekega dne z vsemi sedmimi otroci zapustila starega očeta, a se vrnila k njemu, še preden je sploh opazil, da je umrla. Na drugi sliki je neprijazna in ohola. Lasje so še vedno speti na tilniku, tokrat že čisto beli. Še vedno zravnana sedi zraven moža. Kopici njenih otrok smo se pridružili še vnuki. Tudi na tej sliki prav nič ne spominja na staro mamo, ki je razumela, da ne morem pogoltniti niti požirka proje, prekrite s sluzasto kopreno smetane. Vedno jo je brez besed že hladno zlila v umivalnik, še preden je mama lahko kaj opazila. To ni moja stara mama, ki je imela na komodi veliko tigrasto školjko, ki sem si jo prislanjala k ušesu in poslušala valovanje morja, to ni moja stara mama, ki me ni nikoli stisnila k sebi, a sem vseeno vedela, da me ima rada.
Fotografiji moje stare mame sta iz obdobja, ko družinske podobe niso govorile resnice, ko od fotografov nihče ni pričakoval drznosti, ki jih dovoljuje naključni posnetek. Fotograf ni lovil trenutka, temveč ga je ustvaril. Vendar je »manipuliral« pošteno, svojega posega ni poskušal prikriti. Soudeleženci na obeh straneh fotoaparata so skladno sodelovali. Stvarnost ni zanimala nikogar, še najmanj portretirancev. Njihovo vsakdanje življenje ni bilo vredno ponosa in zato tudi ne spomina. Predstava, spektakel, to je bilo nekaj veljalo. Zato so nastajale hladne, neme fotografije, ki jih mi zdaj s ponosom lepimo v družinske albume in še raje obešamo na zid. Zares pa ne izžarevajo intimnosti in zato ne zbujajo prav nobene želje, da bi jih imeli ves čas pred očmi. Pustijo nas popolnoma brezbrižne.
Boštjan je stanovanje svoje stare mame fotografiral počasi, sistematično, brez posegov v prostor. Najprej so me zanimali detajli, pravi, pozneje sem se s fotoaparatom oddaljil, kot da se oddaljuje tudi ona in njena bližina. Prizadeval si je v objektiv ujeti predmete, postavljene tako, kakor jih je pustila stara mama. Ni mu šlo za privlačno kompozicijo. Vsi predmeti so mu bili enako pomembni, vsi so ustvarjali njeno podobo. Estetika mu je bila nesmiselna, vznemirjala ga je resničnost, ki je ni bilo več. V fotografiranje ga je potegnila izguba osebe, ki mu je bila ljuba. In v tem je moč teh fotografij.
Obraz Babi megleno zaslutimo le na eni fotografiji, a se nam vendar zdi, da o njej vemo vse. Spoznanje, da stopamo v njen intimni svet, nas ne navdaja z nelagodjem. Ni nam nerodno, da odkrivamo intimo ženske, ki se nikoli ni hotela fotografirati. Fotograf je dosegel, da slike govorijo zgodbo, za katero ne vemo, kje se končna njegova in kje se začne naša. Potapljamo se v proustovske spomine in Boštjanove fotografije brez sramu jemljemo za svoje.

Meta Krese